Skoči na glavno vsebino

V ponedeljek, 23. decembra 2019, so imeli učenci 9. razredov naravoslovni dan. Ob 9.30 smo se odpeljali v Ljubljano v Narodni in Prirodoslovni muzej. Razdelili so jih v tri skupine. Ena si je ogledala Narodni muzej, druga paleontološko zbirko in tretja življenje v oceanih in morjih. Skupine so med seboj rotirale tako, da so vsi učenci videli vse.
Učenci so bili deležni čudovite razlage vseh treh vodnic. V Narodnem domu so spoznavali bogato zgodovino od 10.000 let pred našim štetjem pa vse do 20. stoletja. Videli so različne izkopanine žarnih in gomilnih grobišč, spoznali življenje Keltov, Rimljanov, Japodov in drugih ljudstev. Še kako veseli in ponosni so bili, ko so spoznali, da je tudi naša Bela krajina področje, ki je še kako bogato z izkopaninami. Navdušeni so bili tudi nad ohranjenim drevakom, čolnom najdenim v Ljubljanskem barju.
Fantje so bili še kako ponosni pred deklicami, ko so se preizkusili z vihtenjem srednjeveških mečev.
V paleontološki dvorani so učenci spoznali različne fosile z poudarkom na mamutu, ki je kraljeval v ledeni dobi. Odkrivali so njegove posebnosti v zgradbi in prehranjevanju.
Učenci so po končani razlagi samostojno reševali učne liste tako, da so iskali informacije na razstavnih panojih.
V sosednji dvorani so spoznali posebnosti slanega okolja, življenje v morjih in oceanih. Navdušeni so bili nad okostjem vosatega kita, ki so ga našli v Jadranskem morju. Učenci so spoznali, da imajo morja različno slanost, kašen pomen ima fito in zoo plankton v prehranjevalnih verigah. Navdušeni so bili nad 3 D animacijami.
Po ogledu vseh treh sklopov so si lahko samostojno ogledali bogato zbirko mineralov in kamnov barona Žiga Zoisa, zbirko različnih polžev, školjk in nagačenih živali.
Sledila je težko pričakovana malica v parku ob vhodu obeh muzejev.
Okrepčani smo se odpravili proti staremu mestnemu jedru, najstarejši veleblagovnici Nami, glavni Pošti, po Čopovi ulici do Prešernovega spomenika, tromostovja, Robovega vodnjaka, do vzpenjače na Ljubljanski grad in nazaj do Mestnega trga, pa čez šuštarski most nazaj do Prešernovega spomenika. Večina učencev je poslušala razlago o starem mestnem jedru, arhitekturnih zanimivosti Jožeta Plečnika, a so bili z mislimi in pogledi na bogato obloženih stojnicah in ponudbi različnih prazničnih dobrot.
Glavna nagrada, ura prostega časa, je bila seveda za mnoge premalo, da bi si kupili kaj za spomin.
Ob 16.30 smo se odpravili domov, a komajda opazili bleščečo novoletno okrasitev Ljubljane.
Polni navdušenja so si pripovedovali, kaj vse so videli ali pa se nagradili s kašnim majhnim spominom.
Bilo nam je lepo.
Vodja ND, Alojz Hudelja

 

Dostopnost